»Če danes samo pomislim, da smo včasih v sezonah pripravili po dvanajst premier in več, komaj morem verjeti, kaj vse sem tudi sam doživljal kot igralec ter kolegi in kolegice igralke in igralci ob meni in pred mano. Kako smo zvadili in igrali vedno nova besedila, kako smo si jih zapomnili, včasih porabili za študij le izjemno kratkih od 18 do 25 dni. Kako smo gostovali v vsaki malo večji 'luknji' po stokrat na sezono, spali včasih dobesedno na slamnjačah, a vztrajali in vztrajali in se imeli v bistvu lepo. Morda celo lepše, kot se imajo igralci in ljudje vsevprek danes, ko se vsakomur nekam tako hudo mudi.«
»Rad bi samo rekel, kako lepo je ne biti sam.«
»V teh dneh me vedno nekdo kliče in hvali. Saj to je krasno, čudovito in lepo, ampak če človek tega ni navajen, in se od tega ne hrani, je včasih tako, da sem v zadregi.«
»Jaz danes samo čakam doma, kdo kaj pripelje. Tako je lepo, da lepše ne more biti. Kot da sanjam. Včasih se malo uščipnem in se vprašam, ali je res.«
»Guardamangia, kako lepo darilo.«
»Kako ujeti in razpreti osebnost lika, ki ga v vsakem novem 'življenju' vodi in napaja nekaj drugega, je izjemna priložnost za vsakega igralca. Lep proces, že od samih vaj naprej.«
»Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa.«
»Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade.«
»Veseli smo in izjemno hvaležni. Danes je za nas lep dan.«
»Vsem drugim otrokom, ki danes prvič vstopajo v šole, seveda želim en lep, vesel, sončen dan, naj bodo vsi šolski dnevi takšni.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju